Popis kmečke lastovke

POPIS KMEČKE LASTOVKE

Kmečka lastovka (Hirundo rustica), ptica, ki vsako leto ob koncu marca ali začetku aprila naznanja pomlad in se že tisočletja vrača v naše kraje. Le ta se z večino ostalih žužkojedih vrst ptic vsako leto seli na jug. Pot v Afriko, južno od ekvatorja, kjer večinoma prezimujejo, je dolga in polna nevarnosti. Poleg naravnih plenilcev, jih ogroža tudi človek. Zmanjšujejo se tudi možnosti, da se na poti ustavijo in spočijejo, vsaj je njihova pot dolga več kot 10.000 kilometrov. Za nekatere so usodne surove razmere pri prečkanju Sahare ali nenadne vremenske spremembe (sneženje ali daljše deževje). Kljub temu smo ljudje po vsej Evropi do zdaj še vsako pomlad priča njihovi vrnitvi in jih že stoletja slavijo kot znanilke pomladi. Zveste so svojim gnezdiščem, saj se velika večina odraslih lastovk vrne v svoja stara gnezda. Lokacijo gnezda običajno izbere samček, ki se prvi vrne s selitve in začne s popravilom ali novo gradnjo gnezda. Za gradbeni material uporabljajo blato, iztrebke, travnate bilke in slamo. Oblikujejo gnezdo skodeličaste oblike brez pokrova. V večini gnezdijo v notranjosti kmečkih poslopij (hlevi, skednji, kozolci, itd.). Gnezdo pritrdijo na lesen ali betonski del trama pod strop. Rade se zadržujejo v hlevu z živino, vsaj imajo tako kljub morebitnemu deževju in mrazu vedno dovolj žuželk za hrano. Samička ob koncu aprila izleže štiri do pet jajčk, ki jih vali sama. Pri hranjenju mladičev sodelujeta samček in samička. Običajno ima par lastovk dva zaroda na leto. Gnezdenje se zaključi v septembru. Takrat se pričnejo zbirati v vedno večje jate, ki posedajo na električnih žicah in v trstičju. Tako v velikih jatah pričnejo svoje dolgo potovanje v tople kraje. Lastovke so majhne in hitre ptice, zelo prilagojene na življenje v zraku. Imajo dolge, ostro zašiljene peruti s katerimi lahko hitro in okretno lovijo žuželke, ki so njihov glavni vir hrane. Zaradi kratkega kljuna in nog so na tleh manj spretne. Po svetu živi okoli 80 vrst, od teh jih gnezdi pri nas pet. To so kmečka lastovka, mestna lastovka, breguljka, skalna lastovka in rdeča lastovka, ki je zelo redka. Kmečka in mestna lastovka  sta se skozi stoletja prilagodili na življenje blizu človeka, saj si obe spletata gnezda na ali v poslopjih in ravno zato jih pogosto zamenjamo.

Na območju Krajinskega parka Kolpa vodijo evidenco gnezdišč Kmečke lastovke že kar nekaj let. V popis so vključena gospodinjstva na območju Krajinskega parka Kolpa in tudi tista v njegovi neposredni bližini. V popis je bil večkrat vključen tudi Krajinski park Lahinja, katerega ustanoviteljica je Občina Črnomelj. Popis tudi letos opravlja študentka naravovarstva, ki je na praksi v Javnem zavodu KP Kolpa. Iz dosedanjega popisa je razvidno, da se lastovke kljub zmanjšanju in opuščanju kmetijstva vračajo v svoja stara gnezda. Teh je v povprečju od dva do štiri na gospodinjstvo. Večina gnezd je na lesenem delu trama pod stropom. Ljudje so na lastovke ponosni in jih vsako leto pričakujejo z veseljem. Ko vidijo, da so se prve lastovke vrnile, jim omogočijo dostop do gnezd. Odprejo vrata, okna, nekateri pa so celo naredili posebne odprtine prav za njih. Kmečka lastovka ni ogrožena in rezultati popisa niso zaskrbljujoči. Ogroža jih večinoma opuščanje kmetijstva, saj so vezane na živino in obnove hlevov in kmetijskih poslopij. Pri obnovi teh pride večkrat do uničenja gnezd. Vendar se kljub temu, če je prisotna živina lastovke vrnejo in naredijo novo gnezdo. Pticam selivkam najbolje pomagamo tako, da jih ob vrnitvi pričaka čimbolj ohranjeno naravno okolje in prostor za gnezdenje v naši bližini. Kmečka lastovka je še posebej tankočutno razvila odnos sobivanja s človekom, saj ga le te spremljajo že tisočletja.

Sandra Murgelj

Fotografije: Boris Grabrijan