Janez Mihael pl. Žagar (tudi Johann Baptist Michael von Sagar)

Janez Mihael pl. Žagar (tudi Johann Baptist Michael von Sagar), zdravnik, veterinar in botanik. Rojen 2. novembra 1732 v Damlju, umrl 18. julija 1813 v Pragi.

Starša sta bila kmeta in mlinarja in Mihael je tako kot vsi otroci na podeželju v tistih časih pasel živino. V otroštvu in mladosti je ves čas bolehal in bil zaradi tega zelo slaboten. Zelo si je želel šolanja, a dolgo ni imel možnosti za to, saj mu je v otroštvu umrla tudi mama. Opismenil ga je domači župnik Jurkovič, a šele s 16 leti, ko je pobegnil od doma. Pozneje se izkaže, da je izjemno inteligenten in hitro napreduje pri študiju.

Ves čas šolanja pri pavlincih v Križevcih, pri jezuitih v Zagrebu, nato v Gradcu in na Dunaju je bolehal in zaradi tega tudi za dve leti prekinil šolanje. Mogoče se je pozneje tudi zaradi tega odločil za študij medicine, ki ga je zelo uspešno končal z obrambo botanično-medicinske disertacije o krvenki (Lythrum salicaria) in bil 23. avgusta 1762 promoviran za doktorja zdravilstva. Ves čas šolanja je živel v velikem uboštvu, študij medicine pa mu je omogočila Knafljeva štipendija. Krvenki je pripisoval veliko zdravilno moč, zato jo je menda imel ves čas v rokah.

Leta 1763 je po dispozicijah Holandskega protomedika Van Swietna (glavni svetovalec in reformator medicine za časa vladavine Marije Terezije s katerim je bil v velikem sporu) odšel v Jihlavo na Moravskem in 3. septembra dobil izpraznjeno mesto fizika okrožja. Tam je ustvaril obsežno, moderno in zelo uspešno prakso medicine, veterine in botanike. Iz neznanih vzrokov – ki zagotovo niso bili strokovni (domneva se, da je temu botrovala njegova samosvoja, naglo vzkipljiva narava) je 1783 zapustil dobro plačano delovno mesto državnega uslužbenca in se preselil k hčerki v Prago in nadaljeval delo kot samostojni raziskovalec. Iz njegovega zelo obsežnega znanstvenega dela je nujno omeniti samostojno objavo vsaj 13 knjig, nekaj spisov je bilo priključenih drugim delom. Nozološki sistem je objavil vsaj petkrat. Med prvimi (ali celo prvi?) je natančno opisal kužno bolezen pri živalih: slinavko in parkljevko in dokazal njeno nalezljivost. Uvedel je tudi cepljenje proti kozam z živo vakcino. Zelo zgodaj se je pridružil novo uveljavljenemu sistemu klasifikacije C. Linneja. V Pragi je ustvaril bogato knjižnico. V starosti se je veliko posvečal tudi zbiranju etnološkega gradiva.

1775 je bil izvoljen za člana nem. akademije »Naturae curiosorum« v Anspachu, 1776 pa mu je Marija Terezija podelila dedno plemstvo z vzdevkom »Nobilis de Sagar«, ki mu je pripadel tudi grb. Večkrat je zavrnil akademsko kariero v Nemčiji, Avstriji in Rusiji kjer so mu ponujali vodenje ali ustanovitev novih kateder na univerzah. Menda je pričakoval imenovanje za dvornega zdravnika, tako da je zavrnil tudi ponudbo za glavnega veterinarja.

Rodnega Damlja po odhodu na študij nikoli več ni obiskal, a ga je očitno imel vedno v srcu, saj je v oporoki zapustil denarno volilo vsem svojim nečakom v Beli krajini. Umrl je 18. julija 1813 v Pragi kjer je tudi pokopan, njegov grob pa je še ohranjen. Belokranjsko muzejsko društvo se ga je spomnilo s postavitvijo spominske plošče na zdravstvenem domu na Vinici.

 

Avtor: Boris Grabrijan