Konrad Barle, učitelj

Konrad Barle, učitelj

Rojen 19. februarja 1875 v Podzemlju, umrl 15. julija 1951 v Metliki.

Otroštvo preživi v Podzemlju ob Kolpi, štirirazredno osnovno šolo obiskuje v Novem mestu, nato pa v Krškem še tri razrede meščanske šole. Šolanje nadaljuje na državnem učiteljišču v Ljubljani (1891–1895), kjer je 1895 opravil zrelostni izpit za učitelja osnovnih šol s slovenskim in nemškim jezikom. Leta 1898 opravi tudi strokovni izpit. Z učiteljevanjem prične v Robu pri Velikih Laščah, leta 1899 je premeščen v Metliko kjer ostane do upokojitve leta 1934. Najprej je bil učitelj, od 1920 pa upravitelj šole, 1931 postane šolski nadzornik za okraj Metlika.

Bil je vsestransko aktiven na kulturnem, društvenem in gospodarskem področju in podobno kot bolj znan brat Janko (duhovnik, pisatelj, naravoslovec) zbira etnografsko gradivo, posebno ljudske pesmi, šege in navade. Veliko zaslug ima, da se Metliška štirirazrednica med leti 1919–21 razvije v osem razrednico. Bil je tudi predsednik Belokranjskega učiteljskega društva, leta 1927 pa je imenovan za častnega člana. Sodeluje pri ustanovitvi Metliškega lovskega društva (1913), igral je violino v godalnem orkestru godbenega kluba Metlika (od 1907), bil je član nadzornega odbora metliškega sokolskega društva (ustanovljeno 1907), odigral je pomembno vlogo pri postavitvi temeljev za ustanovitev Belokranjskega muzeja v Metliki (ki je potem odprt leta 1951), saj je bil predsednik Muzejskega odseka pri Tujsko prometnem društvu (1933) in ustanovni član Belokranjskega muzejskega društva (1949).

 

Prizadeval si je za napredek kmetijstva, posebno sadjarstva in čebelarstva. Iz šolskega vrta je širil znanje v širšo okolico. Leta 1923 v prostorih metliške šole organiziral sadjarsko razstavo, 1932 je bil med ustanovitelji Belokranjske vinske kleti v Ljubljani, katere načrt je bil promocija in prodaja belokranjskega vina. Bil je ustanovni član Slovenskega čebelarskega društva 1898, kot prvi belokranjski čebelar je pričel uporabljati AŽ-panje. 1912 je ustanovil in vodil podružnico Slovenskega čebelarskega društva v Metliki, 1919 pa tudi v Črnomlju. Vodi tudi opazovalno postajo v Metliki od leta 1908. Veliko je objavljal v časopisih tistega časa in širil nova spoznanja med uporabnike. Tudi na šolskem vrtu postavi čebelnjak v katerem posreduje svoje znanje čebelarstva.

 

Pokopan je pri Treh farah v Rosalnicah.

 

Avtor: Boris Grabrijan