Mednarodni dan bobra

7. april je Mednarodni dan bobra

Namen tega dneva je ozaveščanje javnosti o pomenu bobra v naravi, saj je bil tako pri nas, kot v vseh sosednjih državah iztrebljen pred 200 leti. V Krajinskem parku Kolpa ta dan obeležujemo drugič. Obakrat se nam je pri ogledu terena in predavanju pridružil tudi prof. dr. Marijan Grubešić iz Univerze v Zagrebu. Dr. Grubešić, ki je odličen poznavalec te vrste je tudi »oče« naše populacije, saj je vodil projekt ponovne naselitve bobra na Hrvaško od koder se je po naravni poti naselil tudi po slovenskih vodotokih in pritokih Krke, Kolpe, Save, Sotle, Drave in Mure.

Že kmalu po naselitvi na Hrvaškem, se je presenetljivo hitro naselil tudi na manjše vodotoke v Sloveniji. V Beli krajini se je najprej udomačil na Dobličici, potem Lahinji, sedaj pa je poselil že vse porečje Kolpe do izvira.

Bober s svojo aktivnostjo v vodnih ekosistemih postaja ključna vrsta, ki izboljšuje habitate za vodni živi svet. Je indikator, ki kaže, kje se je človek s svojo dejavnostjo preveč približal obrežnemu prostoru. Je tudi izvrsten »okoljski inženir«, ki obnavlja vodna telesa s svojimi tisočletnimi izkušnjami in brezplačnimi storitvami. Brez betona in železa dosega še boljše rezultate kot uradni vzdrževalci vodotokov. Ob dnevu bobra so na Vinici v Baru Pavlič z domačini spregovorili prof. Grubešić in direktor Javnega zavoda KP Kolpa Boris Grabrijan in se na željo slušateljev še posebej posvetili preprečevanju škod na bobrih in zaradi bobrov ter postopkov pri uveljavljanju odškodnin.

Zaradi nerazumevanja njegove vloge v naravi, smo ga v preteklosti enkrat že iztrebili. Upamo, da bomo ob njegovi ponovni naselitvi tokrat lažje sprejeli izziv sobivanja. Živeti z bobrom, namreč pomeni ohranjati večjo stopnjo naravnih procesov v obrežnem prostoru, hkrati pa tudi spremeniti pogled na ranjene rečne ekosisteme in mokrišča. Doslej povzročene »škode« v Krajinskem parku Kolpa so v finančnem pogledu simbolične, velikokrat pa ljudje reagirajo nanje zelo emotivno. – Že eno samo podrto ali obžrto drevo ob katerem se sprehajamo vsak dan in smo nanj čustveno navezani; je lahko huda izguba. Ker se je narava prebudila, vegetacija oživela se bober do začetka naslednje zime več ne bo loteval dreves – do takrat pa se moramo dogovoriti o varstvenih ukrepih s katerimi bi morebitne nove škode kar najbolj omilili.

Zavod RS za varstvo narave pripravlja akcijski načrt za bobra, s čimer bodo dane osnove za aktivno upravljanje populacije te zavarovane vrste. Bomo zmogli deliti okolje in naravo tudi z bobrom? Prostora bi moralo biti dovolj za vse.